je najimenitnejša posvetna stavba v Žireh. Zgrajena je bila kot kmečki dvorec, današnjo podobo je dobila v 18. stoletju. Leta 1864 jo je odkupila tedanja občina in jo preuredila v šolo. Njena notranjost priča o različnih stilnih obdobjih. Stavba je zasnovana kot enonadstropna baročna gradnja s kakovostno obdelano fasado in notranjostjo. Leta 1999 je bila na pobudo našega društva razglašena za kulturni spomenik.

Novovaška cesta 157. Domačijo pri Matevžku sestavljata kozolec toplar z letnico 1879 in stanovanjska hiša s tradicionalno alpsko tlorisno zasnovo, gre za značilen primer ljudskega stavbarstva žirovskega območja iz začetka 19. stoletja. Rojstna hiša slovenskega slikarja Franja Kopača in arhitekta Vlasta Kopača. Leta 1999 na pobudo našega društva razglašena za kulturni spomenik.

Spomenik v Žireh rojenemu slovenskemu slikarju Maksimu Sedeju (1909-1974) je v parku pred osnovno šolo postavilo naše društvo, odkril ga je pesnik Ciril Zlobec, 28. maja 1988. Avtor portreta je akademski kipar Jakov Brdar.

Spomenik slovenskemu skladatelju Antonu Jobstu (1894-1981) je na pobudo našega društva v parku pred osnovno šolo in ob Jobstovi cesti postavila Krajevna skupnost Žiri, odkril ga je skladatelj Primož Ramovš, oktobra 1994. Avtor spomenika je akademski kipar Metod Frlic.

Spominsko ploščo v Žireh rojenemu slovenskemu pisatelju Leopoldu Suhodolčanu (1928-1980) je na hiši, ki stoji na istem mestu kot njegova rojstna hiša (Pot v Goropeke) postavilo naše društvo, odkril jo je pisatelj Vladimir Kavčič, tedanji minister za kulturo, 21. oktobra 1988.

Spomenik padlim v 1. sv. vojni stoji pred farno cerkvijo sv. Martina, odkrili so ga 16. oktobra 1938. Na njem je 139 imen padlih iz 20 žirovskih naselij. V obliki kapelice ga je zasnoval arhitekt Rado Kregar, v njem je kip Karla Putriha iz belega marmorja; predstavlja umirajočega vojaka v naročju angela.

Spomenik 132 padlim v 2. svetovni vojni na partizanski strani stoji v parku pred osnovno šolo, zasnovala sta ga arhitekt Albert Sušnik in akademski kipar Stane Keržič, odkrit je bil 4. julija 1964.

Spomenik 186 zamolčanim žrtvam v 2. sv. vojni (Memoriae interdictis) stoji pred farno cerkvijo, odkrili so ga 1995.