V večnamenski dvorani v prvem nadstropju so razstavljena dela naslednjih žirovskih slikarjev:

FRANJO KOPAČ je prvi akademsko izobraženi slikar med Žirovci. Rodil se je 1. februarja 1885 v Novi vasi, študiral na dunajski in praški akademiji. Bil je gimnazijski profesor v Kruševcu, Kranju in Splitu, kjer je umrl 7. septembra 1941. Bil je odličen portretist, njegova dela so po sodbi dr. Staneta Mikuža in Jožeta Hudečka v slovenski likovni javnosti in stroki premalo upoštevana. Naše društvo je skušalo njegov opus obuditi z razstavo izbranih del v Žireh in Škofji Loki, 1979, galerija Pegaz International pa v Ljubljani, 1991.

MAKSIM SEDEJ je eden najvidnejših slovenskih slikarjev 20. stoletja. Rodil se je 26. maja 1909 na Dobračevi (zdaj del Žirov), umrl 13. maja 1974 v Ljubljani. Bil je evropsko razgledani profesor na Akademiji za likovno umetnost, kot slikar pa likovni poet intimnega sveta, zlasti svoje lastne družine. Je prvi in doslej edini Žirovec, ki je 1967 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

TOMAŽ KRŽIŠNIK je uveljavljeni slovenski slikar, oblikovalec in scenograf, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, živi in dela tudi v Žireh, kjer se je rodil 9. februarja 1943. Študiral je v Ljubljani in Varšavi, kjer je magistriral na Akademiji lepih umetnosti. Po vrnitvi se je uveljavil zlasti kot inovator na področju oblikovanja vizualnih komunikacij, z nekaterimi deli je dobesedno šokiral tradicionalno naravnano slovensko javnost. Za svoja dela, razvejana na več disciplin, je prejel Nagrado Prešernovega sklada (1975) in Plečnikovo nagrado (1989).

STANE KOSMAČ, rojen 7. maja 1950 v Stari vasi (Žiri), je akademski slikar, profesor likovnega pouka na Osnovni šoli Žiri. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Slika največ tihožitja in krajine v tehniki akvarela, uveljavil se je tudi kot oblikovalec knjig in drugih publikacij. V letih 1980-2005 je vodil Galerijo Svobode Žiri, je likovni kustos Muzeja Žiri.

BARBARA KASTELEC, rojena 8. septembra 1976 v Kranju (Žiri), je akademska slikarka in magistrica umetnosti, ima status samozaposlene v kulturi. Sodelovala je v številnih likovnih projektih, na kolonijah in skupinskih razstavah, imela že več samostojnih razstav doma in v tujini. Bila je tudi vodja Galerije Svobode Žiri.

JANEZ SEDEJ je bil slikar samouk in velja za likovnega poeta žirovske krajine. Rodil se je 22. decembra 1910 na Dobračevi, poldrugo leto za bratom Maksimom, umrl v svoji rojstni hiši, 21. aprila 1985. Dva študenta bi bila za njihovo delavsko družino v takratnih razmerah preveč, zato se Janez izučil za čevljarja in potem kot likovno izjemno nadarjeni samouk dosegel tako visoko raven, da so ga kolegi sprejeli v stanovsko Društvo slovenskih likovnih umetnikov (DSLU).

JOŽE PETERNELJ MAUSAR, slikar in pisatelj samouk, je, izraženo v številkah, gotovo najbolj uspešni med »velikimi štirimi žirovske naive«. Naslikal in prodal je več kot 4000 slik, postavili so mu več kot 250 razstav na vseh kontinentih (razen Antarktike), napisal in izdal je osem knjig. Rodil se je 12. januarja 1927 v Jarčji Dolini. Za njegove zasluge v promociji Žirov po svetu ga je Občina Žiri imenovala za svojega častnega občana.

KONRAD PETERNELJ SLOVENEC je bil najmlajši med štirimi kolegi čevljarji in slikarji samouki. Rodil se je 15. februarja 1936 v Stari vasi, živel in slikal v Novi vasi, umrl 30. decembra 2000. Bil je likovni poet starega in že skoraj povsem izginulega vaškega sveta, ki mu je na svojih slikah postavil trajni in umetniško visoko ocenjeni spomenik.

IVAN GLUHODEDOV se je rodil 23. avgusta 1925 v starih Žireh. Slikal je od leta 1954, njegova tihožitja in krajine so bila tako priljubljena, da je njegovo sliko najti skoraj v vsaki žirovski hiši. Umrl je 2010.

PAVLE SEDEJ je po »velikih štirih« edini med mlajšimi slikarji samouki, ki sta ga priznala tako likovni trg kot stroka. Slikati se je naučil pri očetu Janezu, od 1991 je v svobodnem poklicu, od 1996 član DSLU. Rodil seje 1. julija 1951 »Pr’ Sedejčku« na Dobračevi, živi in ustvarja v novi hiši nedaleč od očetove.

V prenovljeni stavbi Stare šole je naše društvo od leta 2007 postavilo štiri stalne razstave:

• Pozdravljeni ljubitelji utrdb! (2007), o dediščini rapalske meje;
• Žirovski slikarji (2009), izbrana dela najvidnejših likovnih umetnikov med Žirovci;
• Lepšega pač ni na svetu kot je naš čevljarski stan … Žirovsko čevljarstvo skozi čas (2010-2012), ima dva dela, prvi prikazuje obdobje do 2. svetovne vonje, drugi obdobje Alpine;
• Žiri in Žirovci skozi čas (2012), temeljna razstava, 16 »postaj« ob poti skozi žirovsko zgodovino.

Postavitev razstav so z denarno podporo omogočili:

• Občina Žiri,
• Alpina d.o.o.,
• Ministrstvo za kulturo RS,
• Evropska unija.