spell check Projekti, aktivnosti in dosežki -

Projekti, aktivnosti in dosežki



ŽIROVSKI OBČASNIK

DEDIŠČINA RAPALSKE MEJE

Muzejsko društvo Žiri je pristopilo k oblikovanju in izvedbi projekta z naslovom DEDIŠČINA RAPALSKE MEJE, RUPNIKOVA LINIJA IN ALPSKI ZID, ŽIVLJENJE OB RAPALSKI MEJI V LETIH 1918-43(47) s ciljem ureditve sodobne informativno-muzejske zbirke o življenju ob jugoslovansko-italijanski meji na celotnem slovenskem ozemlju v obdobju 1918-43(47), in s posebnim poudarkom na utrdbenih sistemih tega časa.

V okviru razpoložljivih sredstev na osnovi pogodbe o financiranju in izvedbi javnega kulturnega projekta v letu 2005 z Ministrstvom za kulturo, smo izdali publikacijo in začeli s pripravo spletne strani.

Publikacija z naslovom »Dediščina rapalske meje – Rupnikova linija in Alpski zid, življenje ob rapalski meji v letih 1918-43(47)« avtorja Mihe Nagliča s predgovorom Aleksandra Jankoviča – Potočnika je zasnovana kot poskus utemeljitve nove muzejske zbirke, zato lahko rečemo, da ima dvojno vrednost:

  • kot nov zgodovinsko literarni vir, namenjen seznanjanju širše javnosti s tematiko nekdanje rapalske meje
  • kot strokovno delo, ki predstavlja temeljno podlago za  nadaljnje aktivnosti Muzejskega društva Žiri v smeri vzpostavitve muzejske zbirke v načrtovanem obsegu.

POZDRAVLJENI, LJUBITELJI UTRDB!

Občina Žiri je v letu 2006 izvedla projekt čezmejnega sodelovanja v okviru programa Interreg IIIA Slovenija-Avstrija pod naslovom »Pozdravljeni, ljubitelji utrdb!«. V projektu so sodelovali štirje projektni partnerji:

  • Občina Žiri – nosilec projekta
  • Muzejsko društvo Žiri
  • Turistično društvo Žiri
  • Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik iz Celovca – avstrijski partner.

Vsebina projekta se je nanašala na oblikovanje turistične ponudbe Žirov, v katero se vključuje ogled kulturne dediščine – ostankov vojaških objektov ob nekdanji rapalski meji (Rupnikove linije na Žirovskem vrhu in objektov Alpskega zidu), v povezavi s ponudbo lokalnega muzeja.

Glavnino projekta je zajemalo nadaljevanje obnove objekta Stara šola, kjer so bile vse do začetka obnove (v letih 2002-2003) razstavljene muzejske zbirke Muzejskega društva Žiri. V okviru projekta so bili prostori v pritličju že urejeni do te mere, da smo tu lahko postavili muzejsko razstavo na temo rapalske meje. Muzejsko zbirko dopolnjuje multivizijska predstavitev. Otvoritev obnovljenega objekta in razstave je bila 29.6.2007.

V okviru projekta je izšel vodnik po muzejski zbirki in po utrdbah v naravi, zemljevid in spletne strani.

Projekt je delno financirala Evropska unija v okviru Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Avstrija 2000-2006.

»LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU, KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN …«

V letu 2010 smo postavili na ogled prvi del prenovljene čevljarske zbirke. Čevljarstvo predstavlja najpomembnejšo gospodarsko dejavnost 20. stoletja v kraju in je najznačilnejša obrt, po kateri je kraj poznan, zato je bila postavitev te zbirke za nas najpomembnejša in prednostna.

Razstavni projekt »LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN…« Čevljarstvo na Žirovskem skozi čas je projekt, namenjen prenovi čevljarske zbirke Muzejskega društva Žiri (MDŽ). Začel se je koncem leta 2008 in je bil dokončno realiziran leta 2012, ko smo odprli še drugi del razstave, ki govori o razvoju Alpine.

Pri projektu so sodelovali člani Muzejskega društva Žiri (Miha Naglič, Rok Klemenčič, izr. prof. dr. Marija Stanonik, Alfonz Zajec, Marjan Bogataj, Anton Mlakar), avtorica razstave je mag. Tita Porenta, oblikovalka Beta Poljanšek, u.d.i.a, gradivo pa so poleg MDŽ prispevali tudi nekateri slovenski muzeji (Loški muzej, Narodni muzej Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Gorenjski muzej, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije), arhivi (Arhiv Slovenije) in zasebni donatorji. Razstavno besedilo je dvojezično (slo.- angl.), prevod Nives Sulič-Dular. Gradivo so konservirali v Tržiškem muzeju (stroje in kovinske naprave) in Gorenjskem muzeju (lesene predmete in usnjeno obutev), ter po strokovnih usmeritvah Gorenjskega muzeja še v Alpini. Ob razstavi je bil posnet tudi igrano dokumentarni film Žirovski čevljar. Raziskovalne predloge so prispevali izr. prof. dr. Marija Stanonik, znanstvena svetnica, prispevki objavljeni v Loških razgledih in Žirovskem občasniku ter v tovarniškem glasilu Delo in življenje.

KNJIGA HIŠ NA ŽIROVSKEM

(O)ŽIVELA KULTURA!

Projekt »(O)živela kultura!« je nastal v letu 2011, ko smo se povezali trije projektni partnerji na območju Lokalne akcijske skupine Loškega pogorja: Muzejsko društvo Železniki, Občina Žiri in Občina Gorenja vas-Poljane. Naš namen je bil oblikovati skupen projekt na področju ohranjanja dediščine našega podeželja, in rdeča nit, ki nas je povezala, je muzejska dejavnost.

Dolgoročni cilj projekta je varovanje in prezentacija kulturne dediščine podeželja na škofjeloškem.

Projekt se je odvijal v Muzeju Železniki, kjer je bila pripravljena nova razstava o sodarstvu, oglarstvu, gozdarstvu in furmanstvu, v hiši rodbine slikarjev Šubicev v Poljanah, kjer je nastala razstava o slikarjih rodbine Šubicev, ter v Muzeju Žiri, tu je nastala razstava Žiri in Žirovci skozi čas.

Projektni partnerji smo razmišljali tudi o položaju tovrstnih ustanov, ki nimajo pogojev, da bi bile vključene v muzejsko mrežo, in kot možnost za razvoj in promocijo opredelili razvoj dejavnosti v smislu kulturnega centra. Nastali so tudi novi programi delavnic oz. drugih programov,  načrtujemo še skupne promocijske aktivnosti.

Projekt se izvaja v okviru 1. načrta izvedbenih projektov za leto 2011 za koriščenje sredstev LEADER (Program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 – os 4 – sredstva LEADER) na območju Lokalne akcijske skupine loškega pogorja, in bo sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, nacionalnih sredstev ter iz sredstev projektnih partnerjev. Organ upravljanja Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Administrativni in finančni vodja LAS loškega pogorja je Razvojna agencija Sora, d.o.o.

© Copyright - Muzej, Kolofon in PO, Admin