spell check »Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan …« -

»Lepšega pač ni na svetu, kot je naš čevljarski stan …«



 

 

 

Razstavni projekt »LEPŠEGA PAČ NI NA SVETU KOT JE NAŠ ČEVLJARSKI STAN…« Čevljarstvo na Žirovskem skozi čas je vsebinsko celovito zaokrožen. Za razstavo sta na razpolago dva razstavna prostora (36 m2 in 16 m2) in stopniščna avla (33,5m2) v prvem nadstropju obnovljene Stare šole v Žireh.

Razstava se začne že na hodniku, kjer vsebina na dveh panojih nudi osnovne informacije o zbirki in njeni vsebini tudi v času, ko ta ni odprta za javnost. Poleg tega smo tu uredili še informacijski pano in premično recepcijo ter prostor za garderobo.

 

ČEVLJARSTVO NA ŽIROVSKEM DO KONCA 2. SVETOVNE VOJNE

Prvi del razstave pripoveduje o prvih sledovih čevljarjev v Poljanski dolini v času loškega gospostva freisinških škofov ter o skromnih, a odločnih začetkih domačih čevljarskih mojstrov, ki so svoje znamenite žirovske čevlje v 19. stoletju začeli prodajati daleč izven rodne doline.

Desetletje po prvi svetovni vojni, ko so se vzpostavile nove politične in sprva domačemu gospodarstvu bolj naklonjene okoliščine, šteje za »zlato dobo« žirovskega čevljarstva. To obdobje je na razstavi ponazorjeno z rekonstrukcijo ene izmed takratnih številnih žirovskih družinskih delavnic.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 Za trideseta leta 20. stoletja je bilo značilno povezovanje posameznih delavnic v številne čevljarske zadruge, ki so omogočile preživetje čevljarjem in premagovati veliko konkurenco na tedanjem jugoslovanskem trgu.

O tem, kako so se čevljarski vajenci znašli v svoji vlogi v času rokodelskih delavnic, prikazuje »vajeniški kot«, kjer se lahko obiskovalci sami preizkusijo v osnovnih čevljarskih opravilih.

 

RAZVOJ TOVARNE ALPINA

V drugem delu  razstave je prikazana predstavitev razvoja tovarne Alpina, ki je bila  ustanovljena leta 1947 kot Tovarna športnih čevljev, leta 1951 pa preimenovana v Alpino. Njeni najbolj poznani vrhunski izdelki so se uveljavili na področju smučarske in tekaške športne obutve, uspešni pa so bili tudi s programi pohodne, splošne športne in modne obutve. V svoji dolgi zgodovini so se ves čas znali spretno prilagajati različnim gospodarskim okoliščinam in zahtevnemu domačemu ter tujemu trgu. Največ pozornosti bo tu posvečene različnim proizvodnim programom Alpine oz. prepoznavnosti dediščine blagovne znamke v obliki dialoga med proizvajalcem  in uporabnikom Alpinine obutve. Alpina je dolga desetletja imela najpomembnejšo vlogo tudi pri razvoju kraja, kot velik izvoznik pa je pomembna in prepoznavna tudi za slovensko nacionalno gospodarstvo.

Vsebinska zasnova predstavitve razvoja Alpine in njenih izdelkov je postavljena v kontekst kraja in ljudi, ki so bili ali so še povezani z njo že več kot 60 let. Hkrati pa je na ta način javnosti prikazano gradivo, ki ga že 40 let zbira Muzejsko društvo Žiri in večinoma še ni bilo razstavljeno. Na terenu je bilo in bo še potrebno zbrati razna pričevanja, ki bodo osvetlile razstavljeno muzejsko gradivo.

Med razstavljenim gradivom so v prvi vitrini razstavljeni različni vrhunski izdelki (obutev) Alpine za odmevne jugoslovanske in slovenske himalajske odprave v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja, vrhunski izdelki za alpsko smučanje in oblikovalski dosežki na področju obutve za tek na smučeh. Naslednji sklop je namenjen predstavitvi razvoja gojzer in treking obutve, ki ima v Žireh tradicijo, razvoju rekreativne športne obutve, s katero Alpina konkurira svetovnim proizvajalcem, in modnim programom, ki pa so tovarni prinašali največ dohodkov, potrebnih za razvoj športnih programov. Zgodbe predmetov so povezane s slikovnim gradivom in izjavami proizvajalca na eni in uporabnika na drugi strani. Razstavni prostor ni namenjen predstavitvi tehnološkega razvoja, ker bo le-ta morda našel kasneje svoje mesto v prostorih tovarne same.

Na dveh posebnih panojih je predstavitev poslovne poti Alpine in njenih zaposlenih, s pomočjo fotografij in ohranjenih predmetov so predstavljeni delovni prostori in življenje v  tovarni od zadružnih začetkov leta 1947 do lastninjenja leta 1994. 

Zadnji pano je namenjen predstavitvi  razvoja Žirov, na katerega je zadnjih 50 let vplivala Alpina. V tem kontekstu je predstavljeno spreminjanje kulturne krajine žirovske kotline, katera društva so delovala tu ob podpori največje gospodarske podpornice, na kakšen način je spodbujala ljudi, da so širili v svet informacije o Žireh.   

Poleg tega, da je celotna žirovska zgodba o razvoju lokalnega čevljarstva in njegovega povezovanja s svetom edinstvena, je seveda posledično edinstvena tudi zbirka, ki to zgodbo podpira.

  

© Copyright - Muzej, Kolofon in PO, Admin